ERA PARAZITOV

Kreativni razred, 6. februar ― Ljudje smo pogosto prepričani, da smo se močno oddaljili od drugih organizmov in dosegli izjemno stopnjo razvoja. A če pomislimo, da se le približno 1% naših genov razlikuje od genov vinske mušice drozofile (Drosophilidae), lahko upravičeno sklepamo, da se ljudje obnašamo na zelo podobne načine kot vsa ostala živa bitja. Tudi mi gojimo recipročni altruizem, goljufamo, pa tudi zajedamo oziroma parazitiramo. V zgodovini političnega mišljenja se metafora parazita pojavlja znova in znova, kot bi se misleci intuitivno zavedali, da je parazitizem ena temeljnih sil družbenega življenja. Marx je kapital opisoval kot »mrtvo delo, ki se prisesa na živo delo in ga izčrpava«, kot organizem brez lastne vitalnosti, ki lahko preživi le tako, da se hrani z energijo drugih. Lenin je govoril o »parazitskem kapitalizmu«, ki se razrašča na račun družbe kot tumor, ki raste iz telesa, a mu hkrati jemlje moč. Zanimanje za parazite v kulturi in znanosti danes spet narašča. Japonska pisateljica Hideaki Sena je leta 1995 napisala znanstvenofantastično novelo Parasite Eve, po kateri nastajajo film, videoigre in manga. Bong Joon-hojev film Parazit je postal globalna metafora družbenega zajedanja. Ameriški ekonomist Michael Hudson pa opozarja na ekonomski parazitizem, kjer finančne elite izčrpavajo realno gospodarstvo, ne da bi mu karkoli vračale. Da parazitizem ni več le ekonomska ali politična metafora, temveč postaja tehnološka realnost, je pokazal Jaron Lanier. Digitalne platforme, pravi, ne samo opazujejo ljudi, temveč jih preoblikujejo. Algoritmi se prisesajo na človeško pozornost, jo preusmerjajo, preoblikujejo in hranijo sami sebe. Tako kot biološki paraziti spreminjajo vedenje svojih gostiteljev, tudi digitalni sistemi spreminjajo vedenje uporabnikov — tiho, neopazno, a vztrajno. In morda je prav v tem najbolj srhljiva resnica: da so paraziti, o katerih so govorili revolucionarni misleci, danes dobili svojo najbolj izpopolnjeno, algoritmično obliko. Preučevanje parazi

PARAZITI

Kreativni razred, 6. februar ― Ljudje smo pogosto prepričani, da smo se močno oddaljili od drugih organizmov in dosegli izjemno stopnjo razvoja. A če pomislimo, da se le približno 1 % naših genov razlikuje od genov vinske mušice drozofile (Drosophilidae), lahko upravičeno sklepamo, da se ljudje obnašamo na zelo podobne načine kot vsa ostala živa bitja. Tudi mi gojimo recipročni altruizem, goljufamo, pa tudi zajedamo oziroma parazitiramo. Prav zato postaja zanimanje za parazite danes vse bolj aktualno.Že leta 1995 je japonska pisateljica Hideaki Sena napisala znanstvenofantastično horor novelo Parasite Eve. Julija 2025 pričakujemo že drugi film, posnet po tej noveli, priljubljena pa je tudi kot videoigra in manga. Film južnokorejskega režiserja Bong Joon-hoja Parazit prikazuje siromašno družino, ki začne parazitirati bogataše. Parazite v knjigi Ubití gostitelja omenja tudi ameriški ekonomist Michael Hudson, ki obravnava koncept ekonomskega parazitizma, kjer finančne elite izčrpavajo bogastvo iz gospodarstva, ne da bi prispevale k produktivnim dejavnostim. Po njegovem mnenju takšno parazitsko vedenje spodkopava gospodarsko stabilnost in rast. Je to res naključje?Preučevanje parazitov in njihove sposobnosti, da spreminjajo vedenje gostiteljev in vmesnih gostiteljev, odpira povsem novo področje v nevroznanosti. Čuden, mračen, srhljiv in hkrati fascinanten svet parazitov ima lahko večji vpliv na nas, kot si predstavljamo, opozarja prof. Robert Sapolsky. Paraziti vstopajo v naše organizme in jih izkoriščajo. Njihovo osupljivo vedenje je usmerjeno v dokončanje lastnega življenjskega cikla, povečanje števila potomcev, izogibanje imunskemu sistemu gostitelja in zagotavljanje prenosa na nove gostitelje. V ta namen so razvili širok nabor izjemno učinkovitih vedenjskih strategij in so zato ena najuspešnejših skupin živih bitij na Zemlji. Zaradi premajhne raziskanosti ter zavajajočih strategij in taktik, ki jih uporabljajo, jih težko prepoznamo in pogosto ne razumemo, kako v resnici vplivajo na nas.Večinoma

DRŽAVLJANSKI PROSTI ČAS – ČRPALIŠČE ORJAŠKIH PROFITOV

Kreativni razred, 2. februar ― Če želimo razumeti, kako se upreti obstoječemu sistemu, moramo najprej doumeti njegovo logiko. Kot opozarja Yanis Varufakis: Facebook je vreden milijarde zato, ker zanj ljudje brezplačno delajo. Vsaka objava povečuje kapital lastnika– vi ustvarjate vrednost, on pobira dobiček. To orjaško kopičenje kapitala je mogoče zato, ker v času vsesplošne financializacije obstaja področje, kjer delo državljanov ostaja neplačano: državljanski prosti čas. Tam poteka tih, a sistematičen lov na neplačano delo. Del tega dela je prostovoljnega, del pa postane obveznost – zapovedana z aplikacijami, pravili, postopki in zakoni. Številna podjetja ter državni uradi so to črpališče že vgradili v svoje poslovne modele. Kjer koli je mogoče, zamenjujejo plačljiv delovni čas z državljanskim prostim časom. A nihče tega ne počne tako učinkovito in brezsramno kot tehnološki velikani. Njihov poslovni model je genialno preprost: delovni čas so nadomestili s prostim časom, ki ga ni treba plačati. Toda ta vir ni brez dna. Prostega časa državljanov je vse manj. Ostaja ga komaj še toliko, da lahko ljudje poskrbijo za osnovne potrebe, medtem ko se znajdejo v vse večji časovni stiski. Sprašujejo se, kam je izginil njihov prosti čas – odgovor pa je jasen: preoblikovan je bil v kapital drugih. Prepričana sem, da obstaja neposredna povezava med demokracijo in državljanskim prostim časom. Ko se prosti čas izčrpava, se izčrpava tudi demokracija. Ljudje z vedno manj časa vse manj sodelujejo pri upravljanju skupnosti in države. S tem postajajo ranljivejši za izkoriščanje. Zato menim, da bi morali v okviru obstoječega sistema državljanski prost čas finančno ovrednotiti. Le tako bi lahko zaščitili državljane pred časovno stisko in ponovno odprli prostor za demokratične procese. Kajti izkoriščanje in slabitev demokracije se bosta nadaljevala, dokler bo prosti čas državljanov brez vrednosti. Alenka Sottler ANG CITIZENS’ FREE TIME – A WELLSPRING OF COLOSSAL PROFITS If we

Pridružujemo se protestnemu pismu Spomenke Hribar

Kreativni razred, 31. januar ― Pridružujemo se ogorčenju Spomenke Hribar in drugih nad ravnanjem naše vlade, ki pred tako usodnimi odločitvami nima nikakršnega soglasja svojih državljanov. Mi namreč odtegujemo kakršnokoli soglasje z vojno v našem imenu!"EU je storila še en korak proti novi vojni. In namesto da bi se postavila v položaj posrednika, se je v celoti priključila naporom ZDA, ki se pripravljajo na vojno z Iranom.To je storila tako, da je celotno Iransko revolucionarno gardo oklicala za »teroristično organizacijo.«Namesto da bi se postavila v položaj posrednika, se je v celoti priključila naporom ZDA, ki se pripravljajo na vojno z Iranom.V resnici gre za del iranske vojske, ki nima nikakršnih terorističnih ciljev, podpira pa odporniška gibanja proti okupatorjem v regiji, med drugim tudi palestinskemu Hamasu in libanonskemu Hezbolahu.Soglasje za ta korak je seveda podala tudi Slovenija in njena sedanja vlada, kar slovensko državo postavlja v položaj de facto sostorilke - podobno kot v primeru Vilniuške izjave, pred napadom ZDA na Irak." (vir Isajder) Alenka Sottler _________________ PISMO SPOMENKE HRIBAR: Spoštovani dr. Robert Golob, premier, Tanja Fajon, ministrica za zunanje zadeve, Borut Sajovic, minister za obrambo!!Doslej ste vse norosti in zločine ZDA, Nata in Evropske komisije ponižno sprejemali in sodelovali v vseh njihovi (razen v Palestini) vojaških namerah in dejanjih! Vsaj zdaj, ko gre zares, se postavite na noge! Za podporo takšni vojni politiki "velikih" nimate mandate lastnih državljanov!V upanju, da boste "slišali" opozorilo, ki ga prinaša link https://insajder.com/svet/eu-znova-lakajsko-podpira-trumpov-napad-na-iran-o-katerem-se-pravkar-odloca-rusija-opozarja-na in boste preklicali svoje strinjanje z napadom na Iran, vas pozdravljam!Spomenka Hribar ODZIVI NA PISMO: "Tudi sam ne dajem nikakršne podpore moriji in vojnam. Tako obstoječi, kot novim. Odtegujem kakršnokoli soglasje za vojno v mojem imenu! Naslovniki zbudite se prosim!" Miloš Šonc ___

INTERVJU Z DR. MICHAELOM HUDSONOM

Kreativni razred, 25. januar ― PORAZ ZAPADA - PANIKA V DAVOSU, DESTRUKCIJA EU & ECONOMIC COLLAPSE Michael Hudson (rojen 14. marca 1939) je izjemen ameriški ekonomist, profesor ekonomije na Univerzi Missouri–Kansas City in raziskovalec na Levy Economics Institute na Bard College.Hudson je diplomiral na Univerzi v Chicagu (BA, 1959) in Univerzi v New Yorku (MA, 1965, PhD, 1968) ter delal kot ekonomist za plačilno bilanco v Chase Manhattan Bank (1964–68). Bil je asistent profesorja ekonomije na New School for Social Research (1969–72) in delal za različne vladne in nevladne organizacije kot ekonomski svetovalec (1980–1990). Je avtor številnih knjig. Lahko ga spremljate na njegovi spletni strani: https://michael-hudson.com/ ali na Patreonu: Professor Michael Hudson | creating independent economic analysis | Patreon

KAJ JE KITAJSKA STORILA ZA VENEZUELO

Kreativni razred, 16. januar ― Brez praznih retoričnih prikazov v stilu Trumpa ali Macrona je Kitajska sprejela vrsto praktičnih ukrepov, začenši z zavedanjem, da so Združene države Amerike nadzor nad venezuelsko nafto spremenile v orodje za omejevanje kitajske prisotnosti v Južni Ameriki in oviranje njenega neustavljivega pospešenega razvoja.Kitajska je sprejela korake, ki so bili neposredno usmerjeni proti flotacijski liniji ameriškega imperija, saj se agresija na Venezuelo šteje za napoved vojne projektu večpolarnega sveta in skupini #BRICS.Le nekaj ur po razširitvi novice o ugrabitvi predsednika Nicolása Madura je predsednik Xi Jinping sklical nujno sejo Stalnega odbora Političnega urada Komunistične partije, ki je trajala natanko 120 minut. Uradnih izjav ni bilo in diplomatskih groženj ni bilo; namesto tega je vladala tišina, ki predhodi nevihti, saj je ta seja sprožila tisto, kar kitajski strategi imenujejo »celoviti asimetrični odziv«, kot povračilo za agresijo, usmerjeno proti kitajskim partnerjem na zahodni polobli.Venezuela velja za kitajsko mostišče v Latinsko Ameriko znotraj »dvorišča« Združenih držav.Prva faza kitajskega odziva se je začela 4. januarja ob 9.15, ko je Ljudska banka Kitajske tiho napovedala začasno prekinitev vseh transakcij v ameriških dolarjih s podjetji, povezanimi z ameriškim obrambnim sektorjem. Podjetja, kot so Boeing, Lockheed Martin, Raytheon in General Dynamics, so se zbudila z novico, da so bili vsi njihovi posli s Kitajsko zamrznjeni brez predhodnega opozorila.Istega dne je ob 11.43 kitajska državna elektroenergetska korporacija (State Grid Corporation of China), ki upravlja največje elektroenergetsko omrežje na svetu, napovedala celovit tehnični pregled vseh svojih pogodb z ameriškimi dobavitelji električne opreme – poteza, ki je v praksi pomenila, da se je Kitajska začela oddaljevati od ameriške tehnologije.Ob 14.17 je kitajska nacionalna naftna korporacija (China National Petroleum Corporation), največje državno naftno podjetje na svetu, napovedala

TOMAŽ MASTANK: Liberalizem, fašizem, neoliberalizem

Kreativni razred, 9. januar ― https://sarajevofest.com/en/events/tomaz-mastnak-modern-technologies-have-created-a-new-form-of-enslavement-of-the-working-class/ Objavljam nekaj poudarkov iz eseja Tomaža Mastnaka z naslovom Liberalizem, fašizem, neoliberalizem objavljenega v DISENZU, ki ga lahko v celoti preberete na: https://www.disenz.net/liberalizem-fasizem-neoliberalizem/ "Neoliberalizem je očitno na precej slabem glasu. Še vedno ima veliko politično moč, intelektualno pa je diskreditiran. V resnici je tudi politično diskreditiran, a diskreditirana politika se še trdno oklepa oblasti. Raje bo pustila, da vse propade, kot dopustila, da pade. Liberalizem pa se diskreditaciji izmika. Videti je, kot da nima ničesar opraviti z neoliberalizmom. Še več, vrnitev k liberalizmu – morda bi lahko rekli tudi h »klasičnemu liberalizmu« – utegne kdo celo prikazati kot rešitev pred neoliberalizmom. Kako je to mogoče?" "Če neoliberalizem razumemo le kot odgovor kapitalizma na padanje profitne stopnje na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kakor so ga razumele marksistične kritike, skoraj nujno prezremo njegov totalizem, njegovo polaščanje vseh sfer človeške dejavnosti, vseobsežno transformiranje družbenega življenja. Michel Foucault je bil verjetno prvi, ki je v predavanjih, ki jih je imel leta 1979 na Collège de France, sistematično opozoril na sistemsko spremembo, ki jo je prinesel neoliberalizem." "Nanjo se opira Wendy Brown*, ko definira neoliberalizem kot »vladajočo racionalnost, ki na zelo specifičen način ekonomizira vse: človeška bitja postanejo tržni dejavniki in nič drugega kot to, vsa področja dejavnosti veljajo za trg in vsaka entiteta (naj bo javna ali zasebna, naj bo oseba, poslovna enota ali država) je vodena kot podjetje. Pomembno pri tem je, da tu ne gre zgolj za to, da se poblagovljenje in monetarizacija razširita vsepovsod – to je stari marksistični prikaz kapitalske transformacije vsakdanjega življenja. Neoliberalizem skonstruira tudi sfere, ki ne proizvaja

OB VSTOPU V NOVO LETO

Kreativni razred, 2. januar ― Dragi kolegice in kolegi! V novo leto 2026 ne stopam z optimizmom, a vendarle z zavedanjem, da je naše življenje dragoceno tudi takrat, ko ni vse idealno. Moj občutek mi pravi, da smo se v letu 2025 utrudili od številnih protestov, shodov, klicev k akciji, vzpodbujanju ljudi k angažmaju, k donacijam za pravično stvar in podobno. Kot da nobena od oblik protesta ni zalegla, kot da več ne vemo, kako naprej in kam naprej. Počutimo se kot psi na verigi, lajamo, kažemo čekane, se zaganjamo v nepridiprave, a na koncu nas veriga ustavi. Je krivo to, da smo povsem podlegli konzumerizmu, ki je, kot je nekje dejal prof. Jiang Xueqin, najbolj izpopolnjena oblika suženjstva? Ali pa to, da se obnašamo, kot je neoliberalnemu sistemu lastno, to je razdrobljeno in individualno, želeli pa bi enotno povezano akcijo? Smo torej že razpadli kot skupnost? Ali pa smo popolnoma regresirali v otroka, sprijaznjenega s tem, da so pač starši (vodilni politiki) odgovorni za našo življenje in prihodnost, mi sami pa na to nimamo nikakršnega vpliva več? Se zaradi še vedno sorazmerno velikega udobja, nikakor ne moremo odpovedati sistemu, ki je »To big to let die.« ali še bolje »To good to let die«? Ali pa je celo kriv zapis travmatične preteklosti nekaterih Evropskih narodov oziroma voditeljev v njihov DNK, ki jim narekuje današnje ravnanje? Morda pa smo preprosto večinoma stari in ne maramo otrok in z njimi povezanih stroškov, pa tudi sprememb ne? Mislim, da vse to drži, a je za večino tega odgovoren sistem, ki ga živimo. Ta nas za svoj namen razvadil in zasvojil kot zlobna mati razvaja svojega že odraslega sina z ugodjem in uslugami, samo da ostane za večno doma.(v sistemu). Moj vtis je tudi, da so ljudje, ki se ugašajo z drugačnimi mnenji, vse bolj v manjšini. Da vse bolj obstaja le ena resnica, tista ki se skuha v Bruslju in jo potem dobimo na krožnik še v Sloveniji. Tej potem slepo sledimo. Alenka Sottler & Peter Brueghel /montaža Slepec slepca vodi/ Prispevki v časopisi

VLADA JE OČITNO ZAMENJALA RAZUM ZA KOLEKTIVNO ILUZIJO

Kreativni razred, 18. december 2025 ― Splav Meduze / Alenka Sottler Da ne naslovim s primernejšo primerjavo. Z odločitvijo, da se Slovenija brez ugovora in brez javne razprave pridruži večini držav Evropske unije pri trajni zamrznitvi – in očitno tudi prihodnji zaplembi – sredstev ruske narodne banke, se je tudi naša vlada dokončno vkrcala na ladjo norcev. Ne kot zadržan opazovalec, temveč kot priden član posadke, ki uboga ukaze s kapitanskega mostu v Bruslju, ne da bi se vprašal, kam ladja sploh pluje.Odločitev o trajni zaplembi približno 210 milijard evrov ruskih sredstev ni le politično tvegana, temveč pravno sporna in dolgoročno samouničevalna. Gre za nevaren precedens, ki spodkopava temeljno načelo mednarodnega prava: nedotakljivost državnega premoženja. Če to pravilo ne velja več, potem ne velja za nikogar.Slovenska vlada pri tem molči ali ponavlja floskule o »solidarnosti«, »pravni državi« in »evropskih vrednotah«, čeprav prav te vrednote s takim ravnanjem razgrajuje. Nihče nam ni pojasnil, zakaj je pravno tveganje, ki lahko Slovenijo stane okoli 700 milijonov evrov glavnice – in morda še več obresti – sprejemljivo. Nihče nas ni vprašal, ali smo pripravljeni, da se ta dolg brez našega soglasja prevali na naše otroke in vnuke.Obenem evropske in domače politične elite stopnjujejo vojno retoriko, kot da gre za neizogiben naravni pojav, ne pa za politično izbiro. Nas se psihološko pripravlja na “veliko vojno”, na novo normalnost permanentnega izrednega stanja. To ni odgovorno vodenje, temveč manipulacija s strahom. Ko politiki nimajo več legitimnosti, si jo poskušajo izposoditi pri grožnji – zunanji ali notranji.Slovenija pri tem ne deluje kot suverena država, temveč kot administrativna izpostava tujih odločitev. Namesto da bi vlada zahtevala razpravo, pravno presojo in jasen parlamentarni mandat, se skriva za kolektivno anonimnostjo EU. Toda kolektivna napaka ne postane resnica samo zato, ker jo ponavlja večina. Zgodovina Evrope nas uči prav nasprotno.Posebej zaskrbljujoče je, da se vse to dogaj

GNOZ PROTEST

Kreativni razred, 20. november 2025 ― PRIDI NA GNOZ PROTEST Genocid se Nadaljuje, Okupacija se Zaostruje Pred kratkim naznanjen t.i. Trumpov mirovni načrt za Gazo je sicer obljubil prekinitev ognja, konec stradanja prebivalstva in konec trpljenja Palestincev. Vendar pa Izrael še vedno ubija, strada, razseljuje palestinske otroke, grozi družinam palestinskih zapornikov, na Zahodnem bregu pa pospešeno gradi nove naselbine in terorizira prebivalstvo. Od sedaj naprej bo to počel celo z blagoslovom Varnostnega sveta, potem ko so ZDA sklenile dogovore o bodočih kupčijah in vanjo vključile tudi naivno Slovenijo. Če danes dopustimo teptanje mednarodnega prava v Palestini, kje bo poteptano jutri? Tega ne moremo in ne smemo dovoliti. Zato skupaj ustavimo vladavino nasilja in kapitala! Za uro, dve, dan ali dva se ustavimo in poglejmo svet od blizu, pomislimo na prihodnost palestinskih otrok in vseh naših otrok, ki odraščajo v ta svet. Vemo, da sta genocid in apartheid v Palestini le utelešenje najhujše sprevrženosti tega sveta. Tu pa so še Sudan, DR Kongo, Ukrajina ... Odpravimo se na ulice v petek, 28.11., od 15. ure dalje in pokažimo, da nam je mar! Zberimo se povsod, po centrih vasi in krajev, pred občinskimi prostori in mestnimi hišami! Skupaj izrecimo glasen NE okupaciji Palestine in nadaljevanju genocida! In jasen DA za svobodo in za prihodnost, enakopravno za vse Palestince. Z lonci in pokrovkami, plakati in transparenti se pridružimo akcijam, ki bodo ta dva dneva potekale po vsej Evropi! Združenje pobud za solidarnost s Palestino Petek, 28.11, Ljubljana 15.00 Prešernov spomenik: Ustavimo vse! Prinesite lonce, pokrovke in transparente! 17.00 Lučke za Gazo! 19.00 Klub Kazina: Koncert Dan Sredozemlja za Palestino: palestinska, sirijska, libanonska in slovenska glasba. Sobota, 29.11, Ljubljana 11.00 Prešernov spomenik: Obeležitev mednarodnega dneva solidarnosti s palestinskim narodom Decembra bo Slovenija predsedovala Varnostnemu svetu ZN. Slovenija je bila članica VS v letih 2

GANDIJEVA KOČA

Kreativni razred, 15. november 2025 ― Januarja 1978 je znani mislec in revolucionarni ideolog Ivan Illich prišel v Sevagram, da bi odprl konferenco. Med bivanjem je večino časa preživel v Gandhijevi koči. Srkal je njen mir in njen duh ter ju v svojem otvoritvenem govoru na konferenci poskušal izraziti v svojem neponovljivem slogu. Nastal je edinstven poklon preprosti stavbi in temu, kar predstavlja. Prijatelji! Danes zjutraj, ko sem sedel v tej koči, v kateri je živel Mahatma Gandi, sem poskušal v sebe vsrkati duha njenega koncepta in njeno sporočilo. Dve stvari v tej koči sta me navdušili. Ena je njen duhovni vidik, druga pa njeno udobje. Poskušal sem razumeti Gandijev pogled na gradnjo koče, zelo mi je bila všeč njena preprostost, lepota in urejenost. Koča razglaša načelo ljubezni in enakosti vseh. Ker je hiša, ki mi je bila dodeljena v Mehiki, v mnogih pogledih podobna tej koči, sem lahko razumel njen duh. Ugotovil sem, da ima koča sedem različnih prostorov. Ko vstopiš, je prostor, kjer odložiš čevlje in se fizično in duševno pripraviš na vstop v notranjost. Sledi osrednji prostor, ki je dovolj velik, da sprejme veliko družino. Danes zjutraj ob štirih, ko sem tam sedel in molil, so štirje ljudje sedeli z mano, naslanjali so se na eno od sten, na drugi strani pa je bilo dovolj prostora za še enkrat toliko ljudi, če bi sedeli skupaj. To je soba v katero lahko stopi vsakdo in se pridruži drugim. Tretji prostor je tisti, kjer je Gandi sam sedel in delal. Obstajata še dve sobi – ena za goste in ena za bolnike. Obstaja tudi odprta veranda in prostorna kopalnica. Vsi ti prostori so med seboj smiselno in organsko povezani. Imam občutek, da bi se bogati ljudje, če bi prišli v to kočo, norčevali iz nje. Ko gledam z vidika preprostega Indijca, pa ne vidim razloga, zakaj bi morala biti hiša večja od te. Ta hiša je narejena iz lesa in blata. Niso je gradili stroji, ampak človeške roke. Jaz jo imenujem koča, vendar je v resnici dom. Med hišo in domom je razlika. Hiša je kraj, kjer človek hrani s

FORUM VOJNA IN MIR V EVROPI

Kreativni razred, 8. november 2025 ― Mnogi imajo (mo) dnevne skrbi grede različnih življenjskih problemov ter vprašanj. Številni morda tudi ne. Beseda na spodaj navedeni okrogli mizi pa je dala poudarek na miru in sobivanju. Ponedeljkova (3. 11. 2025) okrogla miza na Forumu vojna in mir v Evropi na Filozofski fakulteti je bila zelo dobro organizirana in vsebinska. Čeprav sem pričakoval, kot je bilo napovedano, razpravo med vabljenima udeležencema Markom Hrenom in Iro Zorkom, se je organizator »Ne v mojem imenu« odločil za enakopravno sodelovanje vseh navzočih. Ker nas je bilo malo in sami starejši se je poteza pokazala kot odlična. Krog se je vrtel s prenosom navideznega mikrofona in najprej s kratko predstavitvijo, pričakovanji in kratkim pojasnilom vsakogar, zakaj je prišel. Stiske družbe in tudi osebne izpovedi so pojasnile prave razloge vseh sicer maloštevilnih, a po znanju ter izkušnjah in na angažiranje pripravljenih navzočih. V drugem krogu smo na isti način vsak posebej registrirali dejstva in probleme, vzroke ter posledice. Težiščno glede vojne. Opazna je bila predvsem razlika med navajanjem vzrokov ter ocenjevanjem dejstev med glavnima vabljenima, tematsko predvsem glede pozicij Ukrajine in Rusije. V tretjem in zaključnem krogu pa smo govorili na kratko o miru in predlogih za mir. Kot sem lahko registriral težiščno naslednje vsebine: nevtralnost Slovenije in izstop iz NATA; aktivno zavzemanje za mir; podpiranje OZN (reformiranje, preprečevanje vojn,..); razorožitev (najprej najnevarnejše jedrsko orožje, zatem vse ostalo, prepoved razvoja novega orožja..) – tudi najprej veliki in močni; podpirati suverenost držav; podpirati človekove pravice; (ne samo državne oz. meddržavno nedotakljivost meja); vplivati na naše oblastnike in odločevalce; (aktivnosti posameznikov, skupin, NVO…); preprečevati strah in sovraštvo v družbi in med ljudmi; poskušati doseči enotnost v družbi – najmanjši skupni imenovalec MIR;

ZA NOVO EVROPO: PROTI STRAHU, ZA VIZIJO

Kreativni razred, 3. november 2025 ― ALENKA SOTTLER / SEMENA STRAHU , ilustracija na temo eseja Edmunda Burka "A Philosophical Enquiry into the Origin of Our Ideas of the Sublime and Beautiful" Alenka Sottler, junij 2025 Že pred časom sem zapisala, da se zavzemam za Novo Evropo. Verjamem, da je nujno začeti resno razpravo o njeni prihodnosti. Če tega ne storimo, se bomo kot družba zapletali v vse bolj patološke procese. Trenutna politična elita ne ponuja rešitev, temveč vlada s strahom ali se zateka k zgodovinskim vzorcem, kot je krepitev orožarske industrije in spodbujanje vojn — kar je Evropo že v preteklosti pripeljalo do katastrofe. Ustvarjanje vizije je že dolgo zapostavljena tema v javni razpravi, zasenčena s prevladujočim strahom in odzivi nanj. Strašenje državljanov je prisotno povsod — v politiki, medijih, zdravstvu, pri podnebnih spremembah — in nas sili k odločitvam, ki izhajajo iz strahu. Takšne odločitve pa niso nikoli dobre in lahko ogrozijo naš obstoj. Zato se moramo vprašati: od kod prihaja ta strah, kaj ga je sprožilo in zakaj se širi med ljudi? Katere vrednote smo kot Evropa opustili, da bi ohranili občutek varnosti? Zakaj smo zaradi strahu obstali in opustili dejavnosti, ki edine lahko strah premagajo? Zakaj smo se odpovedali svojemu glasu, kredibilnosti, ambicioznosti, ustvarjalnosti in sposobnosti iskrenega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, ob spoštovanju sogovornika? Dokler ne povrnemo vsega, čemur smo se odpovedali, nas bosta strah in razdvojenost še naprej razjedala. Vsakič, ko bo Slovenija — in Evropa — kljub strahu rekla "ne", ko bo izrazila, kar resnično misli, tudi če ji svetovalci svetujejo drugače, bo strah izgubljal svojo moč. Redki medijski avtorji si upajo zapustiti območje strahu in se podati v ustvarjalno razmišljanje o prihodnosti. Zato posebej izpostavljam kolumno Gorana Vojnovića, ki po mojem mnenju predstavlja prvi enostaven in i

AMERIŠKO GIBANJE NO KINGS'

Kreativni razred, 26. oktober 2025 ― V tem prispevku sem zbrala nekaj informacij o rastočem množičnem ameriškem gibanju No King's. "Milijoni Američanov so se zbrali na ulicah v največjem zgodovinskem protestu v ZDA proti vladavini Donalda Trumpa. Vsedržavno gibanje No Kings pomeni prelomnico za ameriško demokracijo, saj državljani zavračajo avtoritarni nadzor in zahtevajo odgovornost oblasti. Profesor John Mearsheimer analizira strukturni propad prisilne politike in pojasnjuje, zakaj legitimnost, ne pa strah, ohranja resnično oblast. To nujno poročilo raziskuje, kako sedem milijonov mirnih protestnikov na novo opredeljuje meje oblasti v Združenih državah in kaj to pomeni za prihodnost demokracije." Odlično predavanje na YouTube z naslovom Amerika se upira — milijoni ljudi v zgodovinskem protestu zavračajo Trumpovo vladavino! Žal je bilo predavnje umaknjeno, njegova različica pa j na voljo trenutno tu: Opis gibanja Gibanje No Kings (v slovenščini: Brez kraljev) je nastalo kot množični protestni odziv proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in njegovim politikam, ki jih mnogi označujejo za avtoritarne. Gre za državljansko gibanje, ki poudarja, da ZDA nimajo kraljev – torej da predsednik ne sme imeti absolutne oblasti. Njihovo geslo je: "No Thrones. No Crowns. No Kings." – kar simbolizira zavračanje avtoritarizma. Protesti so bili nenasilni, a izjemno množični – več kot 7 milijonov ljudi se je udeležilo več kot 2700 dogodkov po vseh 50 zveznih državah ZDA.18. oktober 2025: vrhunec protestov, ki so potekali v mestih kot so New York, San Francisco, Washington, Chicago in New Orleans. Protesti so bili organizirani tudi mednarodno, z dogodki v več svetovnih mestih. Med govorniki je bil tudi senator Bernie Sanders, ki je nastopil v Washingtonu. Gibanje združuje več kot 300 organizacij, med njimi: ACLU (Ameriška zveza za državljanske svoboščine), Democratic Socialists of America, MoveOn, Indivisibl

CUKRARNA Z GRENKIM PRIOKUSOM / KRALJ ULICE M

Kreativni razred, 24. oktober 2025 ― CUKRARNA Z GRENKIM PRIOKUSOM Tudi sama se, posebej zdaj, ko postaja vse hladneje, pogosto sprašujem, koliko ljudi brez domov bi lahko dobilo stanovanje v recimo eni od takih velikih obnovljenih stavb kot je Cukrarna? Dom za brezdomne ljudi ali pogosto vsebinsko izpraznjene dvorane z umetnostjo, ujeto v primež razpadajočega neoliberalnega sistema? Kaj so sploh naše prioritete? Ali smo povsem izgubili občutek za pravo mero? Odgovore na ta in podobna vprašanja išče tudi Miloš Šonc v spodnjem zapisu. Alenka Sottler KRALJ ULICE MTelefonski klic z jecljajočim glasom in v zadregi ni kazal nič dobrega in žal tudi nič posebnega. Eden od kraljev ulice M. nujno rabi pomoč v večjem znesku. Zbral je le 15,00 Evrov. Seveda bi lahko spregledal vse skupaj in se izgovoril, a se mi ne zdi pošteno.Ko vprašam za razlog pove, da je poskušal spati na železniški postaji v Ljubljani, a zaradi mraza ni mogel. Ogrela ga ni niti hoja.Najemodajalec ga je vrgel ven, ker ni mogel poplačati najemnine 150,00 EUR. Čeprav je prosil za odlog, je bil zavrnjen, češ, da če nima denarja, pač tudi ni stanovanja. Ampak tako je prostor oz. sobica, v kateri se stiska šest revežev, begunci, brezdomci in še kdo, ostala brez M. V stiski se je pač obrnil za pomoč na koga, ki bi ga razumel. In jo je dobil. Tudi objem in stisk mrzle roke, a s toplimi očmi so povedali vse. Brez velikih besed. Le z začudenimi pogledi nekaterih mimoidočih pred Sparom. A vendar se mi porajajo nekatera vprašanja, na katera bi bilo dobro dobiti odgovore.Res je M. kralj ulice. V svoji svobodi, poštenosti, čisto vestjo in delom v preteklosti ter tudi v svoji bedi. Kralj mesta Ljubljane je postal župan Zoran Jankovič. V vsej svoji veličini najlepšega mesta na svetu. Tudi bogatega, sijočega in razkošnega. Vseeno pa z grenkim priokusom, »lepo obnovljene Cukrarne« in še katere stavbe, od gradu do Roga, kjer so povsod

še novic

Novice

Kreativni razred: kulturna politika